Ustanovitev društva sega v daljno leto 1975, ko je Ivan Čerič, tedaj nosilec oranžnega pasu, z nekaj svojimi prijatelji začel aktivno trenirati v Osnovni šoli v Rušah. Maja istega leta so že registrirali Shotokan karate-do klub Partizan Ruše v Društvu telesne vzgoje (DTV) Partizan Ruše. V tistem času je bil karate v Rušah še precej neznan šport in ljudje so se različno odzivali na obstoj kluba v njihovem kraju. Nekateri so se karateistov bali, drugi so prihajali izzivat, ko so trenirali. Vendar se je karate v rušah kljub temu močno uveljavil in zakoreninil, kar dokazuje že več kot 30 let obstoja kluba. Zanimanj e za karate je hitro naraščalo predvsem med mladimi, ki so se v vedno večjem številu začeli vpisovati v ruški karate klub. K velikemu članstvu je prispevala predvsem Srednja kemijska šola v Rušah, ki je bila takrat zelo obiskana in številni dijaki so se vpisali h karateju. Sensei Ivan Čerič se spominja, da se je ob nekem vpisu včlanilo kar 93 novincev, od tega kar 40 deklet iz omenjene šole.

Leta 1977 so člani kluba začeli aktivno tekmovati in že prvo leto so dosegli vidne rezultate na republiškem prvenstvu Slovenije. Prvi tekmovalci, ki so prinesli pomembnejše rezultate klubu Ruše, so bili Slavko Jamnikar, Damjan Mumelj in Marjan Kovačič. Takoj za njimi sta prišla v ospredje tekmovalca, ki sta kasneje po šolanju v Rušah odšla v druge klube, Zdenko Miklavc in Marjan Videnšek.

Shotokan karate-do klub Ruše je bil aktiven tudi na organizacijskem nivoju. Že od leta 1977 naprej so vsa leta v mesecu maju prirejali Pokal Dneva mladosti kot počastitev praznika Dneva mladosti in praznika Telovadnega društva Partizan Ruše ter kot praznovanje ustanovitve oziroma registracije kluba. Danes ta turnir organizira S.K.I. zveza Slovenije pod imenom Mednarodni S.K.I. turnir za pokal Shotokan Slovenije. Januarja leta 1978 je ruški klub prvič organiziral turnir z imenom Pohorski bataljon, ki je posvečen v letu 1943 padlemu Pohorskemu bataljonu.

Skozi leta so se menjavali člani kluba, nekateri so odhajali, drugi prihajali. Vedno pa je aktivno treniralo približno 100 članov, ki so imeli treninge v več skupinah. Iz leta v leto se je porajalo vedno več dobrih tekmovalcev, ki so tekmovali in dosegali vidne rezultate na republiškem in državnem nivoju takratne Jugoslavije. Klub se je izpopolnjeval tudi na strokovni plati. Sensei Ivan Čerič je vzdrževal stike s svojim učiteljem in vzornikom Japoncem Takashijem, ki je deloval v Ljubljani. Takashi je dva do trikrat letno prihajal v Ruše in pri njem so člani tudi polagali izpite za višje pasove.

Konec 70. in v začetku 80. let se je začel razvijati tekmovalni sistem tako v Jugoslaviji kot tudi v Sloveniji. Obstajala je zvezna liga na nivoju republike Slovenije. Klub Ruše je bil več let zapovrstjo prvak te lige v Sloveniji in tako so se udeležili druge zvene lige na nivoju Jugoslavije, kjer so leta 1989 in 1990 dosegli odlično drugo mesto. Klub Ruše je že v prvih letih svojega delovanja vzgajali številne vrhunske tekmovalce,ki so, predvsem v mladinski konkurenci, postali republiški in celo državni prvaki Jugoslavije in se tako uvrstili v jugoslovansko reprezentanco. Na primer ruški tekmovalec Mehmedti Fadil se je dvakrat udeležil evropskega prvenstva z mladinsko reprezentanco Jugoslavije.

Leta 1983 je klub Ruše prenehal sodelovati s Takashijem, ker se je ta zaradi takratnih dogodkov umaknil iz karateja. Klub Ruše z Ivanom Čeročem na čelu je začel navezovati stike z S.K.I. zvezo Švice. Najprej so to bili prijateljski stiki in tekme s klubom Aarau iz Švice, kasneje pa se je to sodelovanje razširilo na nivo zveze v Švici. Poleg tekmovanj v Švici je ruški klub tekmoval še v drugih državah in seveda dosegel dobre rezultate. Veliko let so se redno udeleževali turnirja v Nemčiji, v Ingolstadtu, kjer so imeli prijateljske vezi s trenerjem Gezo Abrahamom. Velikokrat so potovali tudi na tekmovanje v Avstrijo, na Češko, Slovaško, Madžarsko, Italijo in Švico.

Na tem mestu bi omenili še nekaj imen, ki so doprinesli k dobrim rezultatom kluba Ruše. Po prvih tekmovalcih, ki so dosegli vidne rezultate, le prišla naslednja generacija tekmovalcev, kjer izstopata predvsem brata Gričnik in za njima Branko Konjiček ter brata Boris in Danilo Budja, ki sta oba viceprvaka Jugoslavije med mladinci. Takrat je za Ruše tekmovala tudi zelo dobra ekipa mladink. Suzana Kojc, Mirjana Halič, in Mirjana Krčmar so bile dva ali trikrat prvakinje Slovenije v katah ekipno. Zelo dobra v katah in kumiteju je bila takrat tudi Irena Masilo. Za njimi sta bili uspešni predvsem Alina Cunk in Bojana Šumer, ki že sodita v novejšo garnituro tekmovalcev po letu 1985. Po tem letu so bili v ospredju še Branko Vališer, Arnold Skuhala, Kamil Fras, priključil se je tudi Anto Lučič. K rezultatom Ruš predvsem v ligaških tekmovanjih je veliko prispeval tudi študent iz Afrike Lino-Mutna Brimpande. Lino je sodeloval tudi na Svetovnem SKIF prvenstvu v Dusseldorfu, kjer je dosegel 8. mesto v kumiteju. Na tem svetovnem prvenstvu je bil uspešen tako v katah, kot tudi v kumiteju že omenjeni Marjan Videnšek. Naj omenimo še nekaj tekmovalcev, ki sicer niso trenirali v Rušah, so pa tekmovali za Ruše v drzgi zvezni ligi Jugoslavije. Med drugimi so to Zdravko Romih, Veljko Kajtezi in Milenko Rajlič.

V času Jugoslavije je torej klub Ruše aktivno deloval in uspešno tekmoval tako doma kot v tujini. Shotokan karate-do klub Partizan Ruše na tekmovalnem in strokovnem nivoju sodil med tri najboljše klube v Sloveniji. V Rušah so trenirali številni člani iz drugih krajev Slovenije, ki so kasneje ustanovili svoje klube po Sloveniji in tako širili ruško karate šolo. Omenili smo že Zdravka Miklavca in Marjana Videnška, ki sta oba trenirala in uspešno tekmovala za Ruše, kasneje pa sta ustanovila svoje karate klube. Sensei Ivan Čerič pravi, da bi klub Ruše lahko imenovali zibelko Shotokana in kasneje S.K.I. karateja v Sloveniji.

Po letu 1990 in 1991, ko se je Slovenija osamosvojila, je prišlo tudi do sprememb na področju organizacije karateja. Klub Ruše je ostal zvest S.K.I. zvezi Slovenije in je tudi ogromno prispeval k razvoju te zveze na tekmovalnem in strokovnem nivoj. V Rušah je bilo in je še organiziranih veliko tekmovanj in seminarjev. Gostovala so že znana in cenjena imena japonskih inštruktorjev, med njimi že večkrat Kancho Hirokazu Kanazawa, pa tudi Shihan Koga in Shihan Kawasoe… Leta 1994j e kar pet članov kluba Ruše zastopalo S.K.I. reprezentanco na Svetovnem SKIF prvenstvu v Jokohami na Japonskem, in sicer Kamil fras, Arnold Skuhalo, Anto Lučič, Branko Vališer in Alina Cunk. Predstavniki Ruš so bili tudi na Svetovnem SKIF prvenstvu v Milanu v Italiji 1997, in sicer Anto Lučič in Mateja Breznik.

Po letu 1985 se je Ruški klub razširil v Lovrenc na Pohorju in v Selnico, kjer so se razvile udarne sekcije mladih. Ko so ti mladi dosegli višji pas, so prihajali na treninge v center v Ruše. Seveda pa so se ti klubi z odhodom nekaterih članov iz Ruš po letu 1994 osamosvojili, vendar pa jih še vedno vodijo karateisti, ki so svoje prve korake v karateju in svoj napredek do uspešnih tekmovalcev in inštruktorjev naredili prav v klubu Ruše.

V zadnjem času po letu 2000 je najuspešnejša članica kluba Matej Breznik, ki je večkratna državna prvakinja Slovenije v katah in kumiteju. Mateja je hkrati motor in gonilna sila državne S.K.I. ekipe žensk, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu v Tokiu 2006 in Evropskem prvenstvu na Sardiniji 2007 osvojila srebrno medaljo. Prav tako je nosilka bronaste medalje posamezno v izvedbi kat iz Evropskega prvenstva v Ukrajini 2004 in Sardiniji 2007.

Skozi vsa ta leta je Ruško karate šolo obiskovalo najmanj 5000 karateistov. To pomeni takih, ki so se vpisali in zaključili vsaj začetniški tečaj. V tem času se dogaja, da svoje otroke vpisujejo tisti, ki so včasih trenirali in se potili v matičnem klubu Ruše. Nemogoče je našteti številne rezultate in uspehe, ki jih je dosegel klub Ruše zagotovo pa se je v vseh letih nabralo preko 400 individualnih pokalov in okoli 200 ekipnih.